|
qkg:contextText
|
Vojna ni nič drugega kot nadaljevanje političnega občevanja z vmešavanjem drugih sredstev. Rečemo: z vmešavanjem drugih sredstev, da bi s tem hkrati trdili, da to politično občevanje z vojno samo ne preneha, se ne spremeni v nekaj povsem drugega, temveč da v svojem bistvu obstaja še naprej, kakorkoli utegnejo biti oblikovana sredstva, ki jih uporablja, in da so glavne linije, ob katerih potekajo in so povezani vojni dogodki, le njegove poteze, ki se nadaljujejo med vojno vse tja do miru. In kako bi si bilo mogoče to drugače predstavljati? Ali torej z diplomatskimi notami sploh kdaj prenehajo politična razmerja različnih ljudstev in vlad? Ali ni vojna zgolj drugačna vrsta pisave in govorice njihovega mišljenja? Seveda ima svojo lastno gramatiko, toda nima svoje lastne logike. Potemtakem vojne nikoli ni mogoče ločiti od političnega občevanja; in če se to pri raziskovanju kjerkoli zgodi, so takorekoč pretrgane vse niti razmerij in nastane nesmiselna in nesmotrna reč. (sl) |
