|
so:text
|
Kot tujci, večinoma nevešči angleškega jezika, so zavzemali nižje položaje v socialnem, gospodarskem in političnem življenju države. Med njimi je bilo zelo veliko delavcev, ki so opravljali najnižja dela in zato slabo zaslužili. Vse prepogosto so v tej ali oni obliki trčili ob rasne ali splošne predsodke proti priseljencem. Ameriški delavci starejšega rodu so jih gledali postrani. Če je začelo primanjkovati dela, so jih odpuščali prve, pred domačimi delavci. Večinoma so stanovali v najslabših četrtih mest in revirjev /.../. Bili so zelo pogosto in neizogibno zapostavljeni. Zaradi vsega tega so se čutili kot posamezniki in kot člani svojih priseljenskih skupin v podrejenem odnosu do Amerike in njenih drugih prebivalcev; pri njih samih pa se je pojavljala težnja, da ostanejo sami zase in se družijo v glavnem le s svojimi sonarodnjaki. Ta občutek in te težnje so vztrajno prehajale tudi na njihove otroke, Novoameričane. (sl) |
